-
1 shake
[ʃeik] 1. past tense - shook; verb1) (to (cause to) tremble or move with jerks: The explosion shook the building; We were shaking with laughter; Her voice shook as she told me the sad news.) (za)tresti (se)2) (to shock, disturb or weaken: He was shaken by the accident; My confidence in him has been shaken.) pretresti; omajati2. noun1) (an act of shaking: He gave the bottle a shake.) tresenje2) (drink made by shaking the ingredients together vigorously: a chocolate milk-shake.) napitek•- shaking- shaky
- shakily
- shakiness
- shake-up
- no great shakes
- shake one's fist at
- shake one's head
- shake off
- shake up* * *I [šéik]nounstresljaj, tresenje, drhtenje, pretresi, (o)majanje; zmajanje (z glavo), odkimavanje; stisk roke, rokovanje; udarec; colloquially trenutek; music triler, gostolevek, drhtavo petjein a shake — v hipu, kot bi trenilin two shakes of a lamb's tail — v hipu, zelo hitrothe shakes — tresavica, drhtavica, mrzlicato be no great shakes colloquially ne biti posebno koristen ali vredento give s.o. the shake slang otresti se, znebiti se kogaII [šéik]1.transitive verbtresti, stresati, pretresti, (za)vihteti, zamahniti; (o)majati, figuratively oslabiti; American stresti roko, rokovati se; (po)kimati (z glavo); American mešati (karte);2.intransitive verbstresti se, tresti se, drhteti, drgetati, trepetati ( with od); (o)majati se; music izvajati trilerje, gostolevkeshake! American sezimo si v roke! pobotajmo se!quite shaken — potrt, pobit, pretresen, presunjento shake one's ears figuratively zdramiti se; opomoči sito shake one's fists in s.o.'s face — pretiti komu s pestjo, požugati komu s pestjoto shake hands with s.o. — rokovati se s komto shake one's elbow (the elbow) slang kockatito shake s.o. by the hand — stresti komu roko, rokovati se s komto shake a leg slang plesati; hitetihe was much shaken by (with, at) the news — novica ga je zelo pretreslato shake in one's shoes slang tresti se po vsem telesu, drgetati od strahuto shake a stick at s.o. — groziti komu s palicoto shake s.o. out of his sleep — stresti, zdramiti koga iz spanja -
2 wring
[riŋ]past tense, past participle - wrung; verb1) (to force (water) from (material) by twisting or by pressure: He wrung the water from his soaking-wet shirt.) ožeti2) (to clasp and unclasp (one's hands) in desperation, fear etc.) viti (roke)•- wringer- wringing wet* * *I [riŋ]nounožemanje, ovijanje, stiskanje, izcejanje; krepak stisk (roke); technical stiskalnica (za vino); ožemalnikto give s.th. a wring — ožeti kajII [riŋ]1.transitive verbiztisniti, izžeti (sadje itd.), stiskati, izžemati, ožeti; zviti, zaviti (vrat), oviti, lomiti, viti (roke); skriviti, skremžiti (obraz); izkriviti, popačiti (pomen); iztisniti, izsiliti (davek, denar); stisniti (komu roko); figuratively stiskati (srce), mučitito wring s.o.'s hand — stisniti komu rokoto wring a confession from s.o. — izsiliti priznanje iz kogato wring money from ( —ali of) s.o. — izsiliti, izžeti denar iz kogahe wrings my words from their true meaning — on pači pravi pomen mojih besed;2.intransitive verbzviti se, kriviti se; povzročati bolečino, mučiti -
3 squeeze
[skwi:z] 1. verb1) (to press (something) together or from all sides tightly: He squeezed her hand affectionately; He squeezed the clay into a ball.) stisniti2) (to force (eg oneself) eg into or through a narrow space: The dog squeezed himself / his body into the hole; We were all squeezed into the back seat of the car.) stlačiti se3) (to force something, eg liquid, out of something by pressing: She squeezed the oranges (into a jug); We might be able to squeeze some more money/information out of him.) iztisniti2. noun1) (an act of squeezing: He gave his sister an affectionate squeeze.) stisk2) (a condition of being squeezed: We all got into the car, but it was a squeeze.) gneča3) (a few drops produced by squeezing.) izžeti sok4) (a time of financial restriction: an economic squeeze.) stiska•- squeezer- squeeze up* * *I [skwi:z]nounstisk(anje), pritisk, tiščanje, tlačenje; mečkanje, izžemanje; stisk roke, objem(anje); stiska, gneča, naval; izžeti sok (oranže itd.); colloquially denarna stiska; colloquially pritisk, izsiljevanje; odtis kovanca (v vosku itd.)to give s.o. a squeeze (of the hand) — stisniti komu rokoto have a narrow (close, tight) squeeze — za las uitiII [skwi:z]transitive verbstisniti, stiskati; colloquially stisniti k sebi; stlačiti, (z)mečkati, ožemati, ožeti, iztisniti (out of, from iz), izcediti (sok), izžeti; vtisniti, vriniti, natlačiti ( into v), napolniti; izriniti ( out of iz); napraviti odtis (kovanca itd.) (v vosek itd.); figuratively mučiti, tlačiti; izsiljevati (kaj od koga), iztisniti, izvleči (denar itd.) (out of, from iz); intransitive verb stiskati, mečkati, tlačiti ( into v, through skozi); gnesti se, prerivati se, vriniti se, riniti se ( into v); pustiti se izsiljevatisqueezeed lemon (orange) — izžeta limona (oranža), figuratively oseba, od katere ne moremo ničesar več pričakovatito squeeze the juice of s.o. figuratively izkoriščati, opehariti kogato squeeze s.o.'s hand — stisniti komu roko v znak naklonjenosti, sožalja itd.to squeeze one's way — riniti se, prerivati se, gnesti se ( through skozi)to squeeze o.s. into the bus — zriniti, stlačiti se v avtobusto squeeze a tear figuratively iztisniti solzo, potočiti par krokodilovih solz -
4 clasp
1. noun(a fastening made of two parts which link together (eg on a necklace).) zaponka2. verb(to grasp, hold tightly: She clasped the money in her hand.) stiskati* * *I [kla:sp]nounzaponka, prega; kaveljček, spona; stisk (roke), objemII [kla:sp]1.transitive verbzapeti, zavozljati; objeti, okleniti, skleniti (roke);2.intransitive verbpriviti se, okleniti se -
5 grip
[ɡrip] 1. past tense, past participle - gripped; verb(to take a firm hold of: He gripped his stick; The speaker gripped (the attention of) his audience.) zgrabiti, pritegniti2. noun1) (a firm hold: He had a firm grip on his stick; He has a very strong grip; in the grip of the storm.) prijem2) (a bag used by travellers: He carried his sports equipment in a large grip.) potovalka3) (understanding: He has a good grip of the subject.) razumevanje•- gripping- come to grips with
- lose one's grip* * *I [grip]nounstisk roke, prijem; krč, napad bolečine; prgišče; ročaj; figuratively (of, on česa) razumevanje; sposobnost zbuditi zanimanje; (of, on nad) oblast; American ročna prtljagato come to grips, to get at grips with — spopasti se sin the grip of — v oblasti; v krempljih koga, česaII [grip]transitive verbzgrabiti, trdno prijeti, stisniti; zbuditi pozornost, zanimanje; razumeti, dojeti; figuratively držati v napetostiIII [grip]nounmajhen jarek -
6 handgrip
-
7 handshake
noun (the act of grasping (a person's) hand eg as a greeting.) rokovanje* * *[haendšeik]nounrokovanje, stisk roke
См. также в других словарях:
stísk — a m (ȋ) glagolnik od stisniti: stisk njegovih prstov je popustil; poslovila sta se z močnim stiskom rok; meriti moč stiska roke / poškodbe zaradi vrezov, stiskov in vbodov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môčen — in močán môčna o in ó prid., močnéjši (ó ȃ ó) 1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tôpel — tudi tópel tôpla o stil. ó [ǝu̯] prid., topléjši (ó; ọ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêdel — dla o, in mèdel tudi medèl dla o tudi ó, stil. medèl dlà ò [ǝu̯; druga in tretja oblika mǝd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ) 1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slabôten — tna o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕd — a o tudi ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zunánji — a e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek // ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kováčev — a o prid. (á) nanašajoč se na kovače: stisk žuljave kovačeve roke / kovačeve klešče kovaške klešče ∙ preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
želézen — zna o prid. (ẹ) 1. ki je iz železa: železen drog, kavelj; železni križi v oknu; sodi z železnimi obroči; železna blagajna, ograja; železne palice // železov: železna rja / železna ruda; železne spojine 2. ekspr. zelo močen, krepek: železne roke… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
